No, zdaj sem pa res že kar nekaj časa tukaj na Portugalskem.... Počasi se navajam na tukajšnji ritem življenja, ki je precej »mediteranski«. So pa za razliko od Italijanov, Portugalci precej manj živčni in temperamentni (npr. hupa ni ravno najpomembnejši del avtomobila). V primerjavi z nami pa so tukajšnji domačini prave nočne ptičke, saj se njihov »zvečer na pivo« začne okrog 11ih, v diskoteke pa se tako in tako hodi od dveh naprej. Ampak to ne le čez vikend, ampak tudi čez teden...
Priznam, da mene ta »časovna razlika« še vedno muči, saj čez dan frčim okrog po mestu ali po faksu, tako da sem do zvečer že pošteno zaspana.
Birokratske zadeve sem k sreči uredila, čeprav sem na začetku potrebovala skoraj psihične priprave za blodenje od vrat do vrat, z enega na drugi konec mesta... Skoraj ni za verjeti, ampak je še precej hujše kot pri nas. Sami zase pravijo, da so precej neproduktivni.
Stanovanje sem našla, je ful veliko in urejeno, tako da se počasi navajam na »gosposko« življenje, haha. Cimra je malo starejša in dela, tako da se zelo poredko vidiva. Je pa zato več drugih Erasmusov, domačih študentov in kar trije Slovenci (pa naj še kdo reče, da nas je malo!).
Sicer študiram na FEUP-u, to je tukajšnja fakulteta za inženirje, katere del je tudi gradbeništvo. Fakulteta je največja v mestu, stavba je stara nekaj let, na faksu pa je seveda precej več študentov kot študentk :) . Na faksu so kar pridni glede organizacije večerij in žurov za tuje študente, čeprav sem jih jaz že kar precej zamudila, ker sem prišla kake 3 tedne kasneje kot vsi ostali.
Tu naj bi naredila dva izpita in en del svoje magistrske naloge (za katero še vedno dokončno izbiram temo). Profesorji na predavanjih govorijo seveda portugalsko, vendar jih je večina v redu in se da z njimi pomeniti po angleško. Sicer pridno hodim k tečaju portugalščine, vendar kot kaže, se bom morala naučiti še malo španščine in francoščine, ker nekateri študentje obvladajo predvsem to. Naučila sem se že nekaj stvari, tako da roke pri vsakdanjem pogovoru z domačini malce manj trpijo :). Nekatere stvari se da primerjati z italijanščino, čeprav te zna ravno to kdaj zmesti.
Sicer je Porto primerljiv z Ljubljano, le da za razliko od nje, Porto ni glavno mesto. Center naj bi imel nekje okrog 300 do 400 tisoč prebivalcev, z okolico nekaj nad 800 tisoč. Domačini so vsi po vrsti zelo ponosni na svoje mesto, Lisbone pa ne marajo, ker naj bi bila preveč hrupna, prometna, ljudje pa odtujeni. S slednjim se moram kar strinjati, ker so tukaj ljudje res prijazni (z veseljem ti razlagajo stvari, čeprav jih praktično nič ne razumeš) in ti radi pomagajo.
Ko sem prišla sem, je bilo vreme idealno, sončno in toplo, zadnje čase pa je vedno več dežja in vetra (beri: kratki, močni nalivi in skoraj »vipavska« burja s sunki -> možnosti, da ostaneš suh, so neznatne). Ker obljubljajo pozimi še več tovrstnega vremena, sedaj pridno hodim po mestu in okoliških krajih, preden se zakopljem v zimsko branje in učenje.
K tukajšnji folklori se ne bom vpisala, ker smo že lani dodobra spoznali »atraktivnost« portugalskih plesov. Bom rajši malo raziskovala tukajšnjo arhitekturo in se čudila tukajšnjim urbanističnim načelom...
Sem se že preveč razpisala za prvič, a ne?
